Na jadrnici je bil gumenjak cela atrakcija
Res sem se že veselila, da bomo šli na jadranje, tako kot vsako leto, saj smo se vsakič imeli zelo dobro in se vedno nasmejali do solz.
Čeprav je bilo letos napovedano preveč lepo vreme in smo bili zato na jadrih dosti manj časa kot v primerjavi s prejšnjimi leti, smo se še vedno imeli lepo. Vsako leto smo izbrali drugačno turo in vmes smo se tudi kdaj ustavili na kakšen otoku in si ogledali kakšno otoško mestece. Na jadrnici pa je bil tudi gumenjak, ki je bil seveda obvezen del opreme. Čeprav je ta bil namenjen bolj za reševanje in za vožnjo do obale, je imel prijatelj veliko željo, da bi se probal sam voziti z njim.
Tako smo med postankom, ko smo se najedli in malo vrgli v morje, spustili v vodo tudi gumenjak, in tako je skiper, prijatelju pokazal kako naj zažene motor in tako se je ta malo peljal. Ko smo se imeli namen odpraviti dalje, pa smo gumenjak zavezali na jadrnico motor, ki pa je bil na gumenjaku, pa ugasnili. Tako smo med vožnjo gumenjak vlekli za sabo, prijatelj pa je v njem zganjal raznorazne face in poze, da smo se mu smejali in naredili tudi kratek fotošuting z njim. Tako smo pri naslednjem postanku, ko smo prišli do plaže, ki ni imelo marine, šli kar z gumenjakom do obale. Seveda pa je peljal ta prijatelj, saj je zadevo že obvladal, a nas je nekaj časa peljal v osmici in nenadnih sunkovitih ovinkih, saj nam je hotel pokazati vse kar zna. Tako je bilo spet kar nekaj smeha in nadaljevali smo našo turo do naslednjih otokov, med vožnjo pa smo peli, poslušali glasbo, jedli in pili.
Če je bila prilika in lepo za kopanje smo se tudi ustavili. Čas nam je res zelo hitro minil.