About Kelnarca

Posts by Kelnarca:

Človeško in pasje ležišče za idealen počitek

Nekaj dni nazaj me je poklical prijatelj, ki se ukvarja s prodajo pojstelj. Povedal mi je, da bo na tržišče dal inovativno ležišče, ki ga v Sloveniji še ni. Čestitala sem mu in ga prosila, naj mi pove kaj več o tem. Povedal mi je, da je ležišče zelo pomembno za naše dobro počutje. Povedala se mu, da imam zadnje čase kar težave s hrbtenico in da bi mi udobnejše ležišče sigurno pomagalo. Rekel je, da bo eno dostavil in naj ga poskusim. Tako sem bila navdušena!

Takoj za tem ko sem prekinila pogovor z njim sem ugotovila, da tudi moj pes uporablja ležišče, ki pa je že kar obrabljeno. Tudi hišni ljubljenčki morajo imeti udoben prostor za počitek, saj večino dneva prespijo. Kar nekaj časa sem brskala po spletu in naletela na trgovino za male živali, ki ponuja širok izbor najrazličnejših stvari.

Nenačrtovano sem mu kupila novo:

  • Žogico
  • Ovratnico
  • Povodec 
  • Posodo za hrano

Čisto navdušena nad nakupom sem se spomnila, da sem ležišče pozabila dati v košarico. Ponovno sem se odpravila na spletno trgovino, kjer sem zasledila vse vrste ležišč. Velika, majhna, dvignjena, za v avto, pralna, itd. Ker je moj pes kar velike pasme sem morala paziti, da je ležišče dovolj veliko in oblazinjeno. Končno sem naletela na pravo in jo dodala v košarico. 

Mami sem omenila moj spletni nakup in kako bo moj kuža čisto navdušen nad vsemi novimi stvarmi, ki jih bo prejel. Smejala se je in mi povedala, da ga preveč razvajam. Rekla sem ji »zakaj pa ne?«. Čez nekaj dni sem se vrnila z večurnega sprehoda s psom. Oba sva bila kar utrujena. Neankrat sem pred vrati zagledala dve pošiljki. Vsak je prejel svoje težko pričakovano ležišče na katero se bova lahko ulegla. Dala sem mu čisto vodo, ga nahranila in sebe stuširala. Za tem sva se oba sprostila na ležišču in zadremala.

Kurkuma in moja najboljša rižota

Večkrat slišim, ko mi otroci pravijo, da naj naredim mojo najboljšo rižoto. Zelo sem vesela, da imajo radi mojo prehrano. To je vesela vsaka mama. Naj starejša hči pa me je prosila, če bi jo naučila, kako naredim rižoto.

Začeli sva lepo počasi, povedala sem ji, da je kurkuma pri moji rižoti najpomembnejša. Seveda ni vedela, kaj e kurkuma, potem sem ji lepo vse razložila. Tako sva najprej dali v ponev olje, nato sva popražili piščančje meso in dodali čebulo in česen, da je vse skupaj lepo posteklenelo. Ko sva to naredili, pa sva začeli z začimbami: paradižnikovo tubo, papriko v prahu, sol in kurkuma. To sva lepo vse premešali in dodali riž, ki sva ga zalili z vodo.

Vse skupaj sva počakali nekaj minut, da je zavrelo in potem na majhnem ognju kuhali še pol ure. Sigurno so začimbe ključnega pomena, predvsem pri meni kurkuma naredil tisti poseben okus, zaradi katere jim je rižota tako dobra. Bila sem ponosna, da je hčerka imela željo, da se nauči pripraviti mojo rižoto. Tudi njej je bila kurkuma zelo dobra, kasneje je povedala, da jo je vedno čutila v rižoti, vendar ni vedela, kakšen okus je to, sedaj bo to vedela.

Ja, to je skrivnost moje dobre rižote, kurkuma je tista, ki naredi rižoti poseben okus in tudi posebno barvo, ker je močno oranžne barve. Včasih k nekaterim jedem res ne paše, sama pa vem, da jo rada dodajam skoraj k vsem jedem, samo jo dodam tako malo, da se niti ne okusi, pri rižoti pa je drugače, ker jo dodam, kar veliko.

Sedaj je odkrita moja skrivnost, da je kurkuma tista, ki rižoti naredi poseben okus. Vsak kuhar ima skrivnosti in pri meni je kurkuma ta skrivnost, ker jo dodajam skoraj povsod, pa še zdrava je, tako da z njo dosežem dvojno, dober okus in poskrbim za zdravje.

Gledava, sva hiše naprodaj, da bi si jo kupila nekje na Primorskem

Veste tisto, ko si dovolite sanjati? No, midva s punco sva si to dovolila, oba sva bila avanturista in nisva nikoli bila navezana na dom. Tako sva se odločila, da bi rada živela nekje na primorskem in zato sva gledala hiše naprodaj, če bi, si lahko katero privoščila. Nisva si želela prestiža, hotela sva majhno hiško, samo da bo najina. A kar kmalu sva spoznala, da je primorska precej draga. Vedno manj sva verjela v svoje sanje, da se bodo uresničile. Vendar nisva obupala, hiše naprodaj so bile po vsej Primorski, vendar vse, kar je bilo blizu morja, je bilo predrago.

Tako sva odločila, da bova iskala hiše naprodaj v zaledju, mogoče pa naju le doleti sreča. Eno leto sva se bojevala z oglasi in ogledi, vse je bilo preveč drago. Potem sva ugotovila, da si en povprečni par na primorskem brez pomoči drugih, ne more privoščiti hiše, ker so vse predrage. To se meni zdi tako žalostno, da si mladi ne morejo kupiti novega doma, čeprav imajo željo, saj so hiše naprodaj predrage, gradnja je predraga in stanovanja imajo previsoke cene. Ne vem, nama je pobralo vso voljo, kot da sva nehala sanjati in sva pristala na realnih tleh. Potem pa je bilo konec s Primorsko. Vedela sva, da morava obrati drug način, če želiva enkrat imeti svoj dom.

Kupila sva majhno stanovanje v Celju, še danes sva nesrečna. Kako žalostno. Ne morem razumeti, da si ne moreš ustvariti osnovnega življenja, to je katastrofa. Kar se tiče osnovnih stroškov in normalnega prebivališča, bi vse to moralo biti poceni, ne pa da cene samo rastejo. Kaj bo mladina za nami? Kako si bodo oni ustvarili življenje? Že sedaj marsikdo razmišlja, da nima smisla in nima nobene želje, mi smo saj imeli željo.

V glavnem hiše naprodaj na Primorskem niso dostopne mladim družinam in to je žalostno. Upam, da se to kmalu spremeni.

Sosedi sem kupil ploščice za teraso in jih tudi sam položil

Soseda je bila že starejša, zelo prijazna gospa. Velikokrat nam je pomagala pri varstvu otrok, ko so prišli iz šole in še midva z ženo nisva bila doma. Tako so velikokrat pri njej kaj toplega pojedli in bili pri njej, dokler eden od naju ni prišel iz službe domov. Res sva ji bila hvaležna in ker sem videl, da ima zelo boge ploščice za teraso, sem se odločil, da jim bom ploščice položil zastonj. 

Tako sem en dan prišel do nje, da se z njo pogovorim, če si ona to sploh želi in ko sem ji to povedal, je začela jokati od sreče. Resnično je bila dobra gospa in to je najmanj, kar sem lahko naredil zanjo, da ji kupim ploščice za teraso in jih položim. To sem znal delati, tako, da to sploh ni bil noben problem. Njena terasa je bila drugače zelo lepa, bila je na sončni strani in večkrat sem jo popoldan videl, kako je sedela na njej, včasih je obešala perilo, pila kavo. Rada je imela to teraso.

Ko sem dobil dovoljenje, da lahko kupim ploščice za teraso, sem še isti dan šel v akcijo. Videl sem, kakšne barve bi se podale in katere barve so njej lepe, tako sem kupil ploščice za teraso v lepi sivi barvi, poudarek pa sem dal na to, da so bile nedrseče. 

Vse skupaj sem delal 3 dni in moja dobra soseda je imela lepo teraso. Sedaj se tudi jaz počutim boljše, da sem se lahko oddolžil njej, kajti vse kar je naredila za moje otroke, ji še dolgo ne bom mogel vrniti. Tako so bile ploščice za teraso eno skromno darilo, če pa bo potrebovala pomoč, ji bom vedno pomagal. Prav simpatično mi je, ko se kdaj pripeljem domov in mi pomaha iz svoje terase, kjer lovi sončne žarke.

Ploščice za teraso sem izbral na www.mega-keramika.si.

Na počitnice v mesto, kjer imajo Casino

Že tretje leto, ko izbirava, kam bova z možem šla na dopust, je njemu prioriteta Casino, da bo lahko šel vsak večer igrat. Prvo leto me ni motilo, ko je rekel, da bi lahko šla v eno mesto, kjer imajo Casino, da bi on šel igrat. Drugo leto mi je to bilo že malo tako, nisem bila ravno navdušena, ker sem se spomnila prejšnjega leta, kako sem bila po večerih sama, ker jaz nisem želela z njim.

Letos pa je prišel z isto idejo, da bi lahko šla nekam v prestižni hotel, ki bi imel Casino. Letos se mu še iz hotela ne ljubi več, on bi imel Casino kar v hotelu. Bila sem tiho, me pa je močno prizadelo. Nisem vedela, kaj naj naredim, potem pa sem pomislila nase, kakšen hotel bi mene navdušil, da bi zapolnila čas, ko njega po večerih ne bo. Tako sem šla hotele, ki so imeli najlepše savne, različne masažne tretmaje, glavnem čas za razvajanje. Našla sem idealni hotel, tako bova letos uživala oba. 

Povedala sem mu za hotel in bil je vesel, samo da ima Casino, nisem pa mu prav nič govorila, kakšni so moji načrti. Dopust je prišel kmalu in šla sva v hotel. Čez dan sva se sprehodila po mestu, zvečer pa je bil na vrsti Casino, za mene pa masažno razvajanje. Ko je zvečer odšel, je mislil, da bom jaz ostala v sobi, a se je motil. Takoj sem šla na masaže in uživala, kot še nikoli prej. 

Ko je minilo tri dni, mu je bilo mali čudno, da se nič ne pritožujem in ga celo spomnim na Casino, da ne bi slučajno pozabil, ker jaz sem imela rezervirane tretmaje. Tokrat sem tudi jaz izkoristila svoj dopust maksimalno, kajti razvajala sem se na polno. Mene Casino ne zanima, zagotovo sem se imela boljše kot pa on, čeprav on misli obratno.

Letos sem si zastavila cilj, da si kupim kolo

Vedno sem rada tekla, sedaj pa ne morem več, ker me bolijo kolena in sem bila na operaciji. Sicer mi je zdravnik rekel, da bom še vedno lahko tekla, samo da se koleno pozdravi. Žal ni tako. Moje koleno se je pozdravilo, a med tekom sem čutila bolečine. Nekaj časa sem se trudila, ker sem tek resnično oboževala, potem pa sem počasi začela obupavati. To pa ni prineslo nič dobrega, ker se nisem več nič gibala in nabirali so se kilogrami.

Ko sem premišljevala, s katerim športom bi se začela na novo ukvarjati, sem se spomnila na kolesarjenje. Vedno bolj sem premišljevala, da bi rada kolesarila. A kaj, ko nisem imela kolesa. Nikoli nisem kolesarila, zato nisem niti vedela, kakšna kolesa si ljudje sedaj kupujejo. Šla sem v športno trgovino in prodajalcu rekla, da kupujem kolo zase in da mi naj pomaga pri izbiri pravilnega kolesa. Povedala sem mu, kje bom kolesarila in kašna kolesa so mi lepa. Tako mi je predlagal nekaj koles, ki so bila dobra, sama pa sem morala na koncu izbrati svoje kolo.

Izbrala sem si najdražje kolo, da bo le dobro, sem takrat premišljevala. Komaj sem čakala, da grem na prvo vožnjo. Vedela sem, da sem se prav odločila in da bo kolesarjenje sedaj moj novi hobi. Za prvo vožnjo sem si vzela čas, tako sem kolesarila kar 6 ur. Ne vprašajte, kako so me bolele mišice na nogah drugi dan. Samo, lahko pa vam povem, da me koleno ni bolelo in to je bil odgovor, da sem se odločila za pravi šport.