Kožni rak mi je spremenil življenje na lepše
Velikokrat sem poslušala ljudi, kako so mi govorili zame grozne zgodbe, da so premagali težko bolezen in da so sedaj srečnejši in da je bolezen prišla z namenom, ker niso znali ceniti življenja. Nikoli si nisme mogla predstaljati, kako so lahko tako obtimistični, ko so morali skozi vse to in kako lahko rečejo, da je bolezen prišla prav. To so mi bile besede, ki jih enostavno nisem razumela. Težke bolezni te uničijo in si skrušen, kako bi lahko potem živel srečno, saj si vsak dan zaskrbljen, ker nisi zdrav, ali pa si ozdravljen in se bojiš, da se bo bolezne vrnila. No pa sem tudi jaz izvedela, da je na obrazu pri meni kožni rak, čisto nepričakovano.
To je bil dan, ko sem enostavno utrpnila in jokala cel dan, zakaj jaz.
Čeprav so mi rekli, da moj kožni rak ni nevaren in da bo vse ok, tega nisem hotela sprejeti. Ko enkrat slišiš besedo kožni rak, te postavi na realna tla. Sama sem dneve in dneve premlevala, kajti nisem se mogla sprijazniti, da je kožni rak in bila sem prepričana v to, da če se rak nekje pojavi, se slej ko prej pojavi tudi drugje. Tega stavka nisme mogla pozabiti. Potrebovala sem pogovor z pravo osebo, ker me je to obremenjevalo. Naročila sem se ponovno na privat pregled, bolj zaradi razlage kot zaradi česar drugega. Hotela sem črno na belem, da je to res tako, da je rak odstranjen in da ni nevaren.
Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem prišla do tega občutka, ki so mi ga govorili drugi. Sedaj jih po tolkem času razumem, kajti prideš do spoznanja, da si ozdravljen in da vseeno obstaja možnost, da ponovno zboliš in to ti da ta občutek, da začenš živeti bolj polno, ker nikoli ne veš, kdaj ne boš mogel več. Ta občutek je tisti, ki ti da to, da rečeš: Zgodilo se je z namenom, kožni rak se lahko vrne.