About Kelnarca

Posts by Kelnarca:

Samoplačniški zobozdravnik je bila prava izbira zobozdravstva

Vedno sem bil tisti, ki je glede zdravja zobovja čakal vse do zadnje minute. Nikoli se namreč nisem preveč obremenjeval s tem, da se moram odpraviti do zobozdravnika. To pa je postala kar velika težava, kajti s časom, ker nisem obiskoval zobozdravnika, so se mi pojavile številne težave glede mojih zob. To pa se je predvsem poznalo po bolečinah, ki so se kar naenkrat pojavile, ter me začele zelo motiti.

Ko pa sem se eno noč, kar sredi noči zbudil, pa sem vedel da je to to. V tistem momentu sem si rekel, da si moral sedaj nujno poiskati zobozdravnika. Zavedal sem si, da lahko te težave hitro napredujejo, ter se mi lahko zakomplicira moje zdravje. To pa je bila zadnja stvar ki sem si jo želel.

Samoplačniški zobozdravnik je bila prava izbira zobozdravstva

V tistem trenutku pa sem se srečal s pomembnim vprašanjem. Javno zobozdravstvo ali samoplačniški zobozdravnik. Vedel sem namreč, da je lahko javno zobozdravstvo kar tečno, v smislu dolgih čakalnih vrst. Ker pa sem se sedaj odločil, da čim hitreje poskrbim za vse te moje težave z zobmi, pa sem vedel, da bo za to potrebnih več terminov. Tako pa je bil odgovor očiten, torej samoplačniški zobozdravnik.

Pri izbiri te opcije pa sem vedel, da me bo to nekaj stalo. Glede na to, da pa je bilo v igri moje zdravje, sem bil pripravljen zapraviti nekaj denarja. Zdravje je namreč neprecenljivo.

Zato pa sem začel aktivno iskati različne privat zobozdravnike. Želel sem namreč najti res tistega najboljšega, za katerega bom tudi vedel, da je njegovo delo kvalitetno in trajnostno. Po nekaj iskanja in zanimanja pri prijateljih, pa sem nato le našel tistega pravega zobozdravnika. Z njim pa sem lahko nato v roku pol leta poskrbel za vse težave v zvezi z mojimi zobmi. Zato pa, če bi se spet srečal s to odločitvijo, bi bil samoplačniški zobozdravnik moja odločitev.  

Naša dvižna garažna vrata so zanimala tudi soseda

Z možem sva se odločila, da bova pospravila eno od garaž in naredila malo prostora za dostave postelje, ki bo bila tam začasno, dokler ne odstranimo stare postelje iz otroške sobe. Ta garaža nam služi za kolesa in motor in razne rezervne dele za motor in gume za avto.

Ko sva zlagala v garaži stvari, je mož rekel, da še dobro, da se nam vrata ne odpirajo navznoter, saj bi nam zmanjkalo dosti prostora. Tako imamo pa dvižna garažna vrata, ki se odpirajo po vodilih pod strop. To so sekcijska garažna vrata. Narejena so iz panelov, ki so med seboj povezana. Paneli so izolirani, tako da so ta dvižna garažna vrata toplotno in zvočno izolirana. Odločila sem se, da jih bom malo počistila.

Naša dvižna garažna vrata so zanimala tudi soseda

Tudi mož jih je malo pregledal in počistil vodila. Zadnje čase so postala malo bolj glasna, zato je pregledal tudi koleščka. Kakšne dve leti nazaj smo imeli servis na teh vratih, ker so koleščka postala tako glasna in cvileča. Ko so prišli iz servisa, so jih očistili in zamenjali dva koleščka. Pustili so nam tekočino, da jih vsake toliko malo posprejamo in jih na ta način vzdržujemo. Ko sva tako čistila garažo in vrata, se je ustavil sosed in malo poklepetal. Ogledal si je naša dvižna garažna vrata, in rekel, da si bo tudi on naredil taka vrata. Vprašal je, če mu lahko priporočava kakšno firmo, ki izdeluje ta vrata. Z veseljem mu je mož povedal in naštel vse prednosti teh garažnih vrat.

Najboljša je ta, da lahko avto parkiraš kar pred vrati, saj ne zavzemaš prostora za odpiranje vrat. Tako ostane tudi zunaj garaže prostor. Mi smo z našimi garažnimi vrati zelo zadovoljni in upam, da bo bil z njimi zadovoljen tudi sosed. Imel bo možnost izbirati panele, ki bodo sestavljala vrata. Na voljo so v različnih barvah in vzorcih.

Strešna kritina ne čaka

Ko sva s punco kupila staro hišo, sva vedela, da naju čaka precej dela. Ampak vse sva si lepo razporedila. Najprej notranja prenova, potem fasada, strešna kritina pa lahko še malo počaka. No, lahko bi, če ne bi že prvo zimo ugotovila, da streha ni več to, kar bi morala biti.  

Najprej se je začelo s kapljanjem v podstrešju. ‘Ah, sej to ni nič, malo kondenz,’ sem si mislil. Potem pa je en dan prišel močan dež in začelo je konkretno zamakati v dnevni sobi. Takrat ni bilo več dvoma. Strešna kritina gre v prenovo takoj.  

Ko sva začela iskati opcije, sva bila čisto izgubljena. Opečnata, betonska, kovinska, moderna kritina v panelih… Vsak je imel svoje mnenje. En je rekel, da je opeka edina prava rešitev, drug je trdil, da je kovinska boljša, tretji je bil prepričan, da brez betona sploh nimaš prave strehe. Na koncu sva šla k strokovnjaku, ki nama je razložil prednosti in slabosti vsake vrste strešne kritine in kaj bo najbolj ustrezalo najini hiši.  

Odločila sva se za lahkotno, a trpežno kovinsko strešno kritino, ker je bila idealna za starejše hiše in odporna na vse mogoče vremenske razmere. Ko so mojstri prišli in začeli odstranjevati staro streho, je bila situacija še slabša, kot sva mislila. Nekaj let več in bi morali menjati še tramove.  

Strešna kritina ne čaka

Po nekaj dneh dela je bila nova strešna kritina postavljena in prvič po dolgem času sva vedela, da naju pri vsakem dežju ne bo več skrbelo. Ko je padal prvi močan naliv po prenovi, sva stala pod napuščem in samo poslušala, kako voda lepo odteka.  

Če si kdo misli, da lahko streho pusti še par let, mu rečem samo: ne čakaj predolgo. Dobra strešna kritina je zlata vredna, ker ti ne samo prihrani skrbi, ampak tudi dolgoročno varuje hišo pred veliko večjimi problemi.

Spomin na tovarno kjer so proizvajali ročne svetilke živi le še v muzeju

Rožnato mesto v Rožni dolini ima bogato zgodovino. Veliko pomembnih dogodkov se je v tem mestu dogodilo in zaznamovalo mesto in njegove prebivalce.

Mesto ima v bližini glavnega trga muzej sodobne zgodovine. V muzeju so razstavljeni predmeti in osebne stvari pomembnih meščanov. Posebno mesto ima tudi spomin na nekdanjo tovarno svetilk, ki je delovala v Rožnatem mestu. Tovarno je postavil gospod Hribar v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Proizvajali so ročne svetilke različnih oblik in moči. Proizvodnjo so sprva pričeli kar pri Hribarjevih doma v garaži, s časom ko se je povpraševanje povečevalo , so svojo proizvodnjo preselili v najete prostore kjer so svetilke proizvajali štiri leta. Nato se je gospod Hribar odločil kupiti zemljišče na obrobju mesta in sezidal tovarno.

Spomin na tovarno kjer so proizvajali ročne svetilke živi le še v muzeju

V tovarni so ročne svetilke sprva proizvajali v eni nato v dveh in nazadnje celo v treh izmenah. Tovarna je poslovala zelo uspešno in veliko prebivalcev Rožnatega mesta je našlo svojo zaposlitev v tovarni svetilk. Tovarna je proizvajala ročne svetilke za domači trg s časoma pa so pričeli tudi z izvozom v sosednje države in kasneje po celem svetu. V vseh teh letih so morali večkrat širiti tovarno saj je za večkrat presegla svojo začetno proizvodnjo. Čez leta pa so se Hribarjevi potomci odločili in proizvodnjo preselili na Kitajsko. Zaradi cenejše delovne sile in materiala. Mesto je izguba tovarne močno zaznamovala. Veliko ljudi je ostalo brez zaposlitve oziroma so si morali delo poiskati drugje.

Sedaj v Rožnatem mestu na obstoj tovarne spominja samo še stalna razstava namenjena tovarni svetilk. Poslovne prostore tovarne so lastniki po kosih razprodali in nastala so manjša podjetja, ki so svoje poslovne prostore našla v nekdanji tovarni svetilk.

V muzeju so razstavljeni modeli svetilk ki so jih proizvajali , fotografije zunanjosti in proizvodnje, nekaj strojev in reklamnega materiala iz začetkov poslovanja tovarne. Muzej ima prost vstop zato vas vabimo, da ga obiščete če boste kdaj v Rožnatem mestu.

Zavarovanje avta: kako sem skoraj ostal brez njega

Vsako leto ista pesem: zavarovanje avta zapade, jaz pa to ugotovim zadnji trenutek. Ampak letos je šlo še korak dlje.  

Bil je petek popoldne, že sem sanjal o vikendu, ko mi zazvoni telefon. Zavarovalni agent. Takoj sem vedel, zakaj me kliče. Zavarovanje avta. ‘Gospod, vaše zavarovanje poteče danes.’ Če ne podaljšam zavarovanja, jutri ne smem na cesto.

Hitra odločitev ali raziskava?

Moja prva misel je bila, pa saj, dajmo isto zavarovanje kot lani, samo da bo mir. Ampak potem sem se spomnil, da mi je prijatelj prejšnji teden razlagal, kako je prihranil, ker je dejansko preveril več ponudb. Rekel sem si, da ne bom spet nasedel prvi ponudbi, letos bom bolj pameten.  

Odprl sem računalnik in v nekaj minutah ugotovil par zanimivih stvari:  

  • Iste stvari lahko pri različnih zavarovalnicah stanejo čisto različno.  
  • Obvezno zavarovanje je pri vseh podobno, ampak pri dodatkih se skrivajo velike razlike.
  • Nekatere zavarovalnice ponujajo popuste, če dodaš še kakšno drugo zavarovanje zraven.

Zavarovanje avta: kako sem skoraj ostal brez njega

Moj avto ni ravno luksuzen, ampak ni pa tudi čisto star, da bi ga pustil brez kaska. Po nekaj prebranih forumih sem ugotovil, da kasko ni samo za nove avte. Ne rabim full kaska, ampak vsaj delni kasko za krajo, vandalizem in točo. To se mi je zdelo smiselno.  

Katero zavarovanje avta sem izbral?

  • Osnovno zavarovanje avta, ker je obvezno.  
  • Delni kasko, ker se ne bi rad tolkel po glavi, če mi kdo na parkirišču popraska avto in pobegne.
  • Asistenca na cesti, ker mi ne diši ideja, da ob treh zjutraj čakam vlečno službo brez pomoči.
  • Zavarovanje stekel, ker si res ne želim menjave vetrobranskega stekla na svoje stroške.

V eni uri sem uredil vse, prihranil nekaj denarja in zavaroval še nekaj dodatnih stvari. Če bi samo slepo podaljšal staro polico, bi plačal več in imel manj kritja.

Torej, kaj sem se naučil? Da ne čakaj zadnjo minuto in si vzemi 15 minut, da preveriš, kaj dejansko potrebuješ. Lahko prihraniš lep kupček denarja in se izogneš marsikateri neumnosti. 

Kasetne tende zadnje čase vse bolj opažam

Kasetne tende zadnje čase vse bolj opažam

Nekaj časa nazaj sem se odpravil zjutraj s prijatelji na kavo v lokal, ki je v naši vasi. Tistega jutra pa je zunaj sijalo zelo močno sonce, tako da smo vsi razmišljali, če bi se usedli kar not, da nam ne bo vroče in pa da nas sonce ne bo preveč motilo. Ko pa smo prispeli do lokala, pa smo opazili neko novost. Pred lokalom je namreč bila postavljena nova kasetna tenda, katera pa se je raztezala nekaj metrov od lokala, tako da je bila spodaj kar velika površina, ki je imela senco, ter so bile tam postavljene mize.

To pa se nam je zdelo zelo prijetno, saj nam je to omogočalo, da smo lahko bili zunaj na svežem zraku kljub temu, da je bilo zunaj močno sonce. Takrat pa sem nekako prvič videl kasetne tende, oziroma sem jih prvič opazil, saj prej tega nisem imel za mar. 

S tem v mislih, pa sem nato kasetne tende začel srečevati vse bolj pogosto, kar pa me je zelo presenetilo. Kamorkoli sem se namreč odpravil na primer na kavo, sem lahko videl te, tako da sem videl, da so postale kar popularne. Te so se praktično pojavile povsod, kjer so bili zunaj postavljeni kakšni stoli in mize, tako da so bile res povsod.

Opazil pa sem tudi, da so te kasetne tende odlične za gostišča, kajti lahko se zložijo. To pa se na prvo misel ne zdi preveč uporabno, vendar pa sem lahko videl da je to zelo dobro, ko je kar naenkrat iz nikjer prišla nevihta, ko sem bil na kavi v našemu domačemu lokalu. Tedaj pa sem videl, da je kelnarica to tendo zložila, kar pa je bilo super, saj je tedaj veter ni moral uničiti in je zlomiti. Tedaj pa sem videl, da so te kasetne tende res odlične, ter so praktične saj se lahko zložijo. 

Ko sem prišel v Bovec sem vedel da moram obiskati slap Boka

Nekaj časa nazaj, smo se s prijatelji odločili, da nekaj časa preživimo v Bovcu. Tako pa smo imeli namen to leto, namesto na morju, naš dopust preživeti v hribih. Tukaj pa je definitivno najboljša izbira Bovec, saj gre za prečudovit kraj, ki se sprva nahaja v samih slovenskih Alpah, kar pa je pomenilo, da so bili razgledi, ki smo jih lahko videli, neverjetni, prav tako pa je to odlična iztočnica za odhod v nekatere druge hribe in na določene vrhove, ki so blizu. Tako pa nas je to res veselilo, saj smo bili tudi vsi zvesti pohodniki v hribe.

Ko pa smo prispeli v Bovec, pa smo lahko opazili kar nekaj pozornosti, ki je bila dana na slap Boka. Ta slap je namreč največji slap v Sloveniji, ter se nahaja ravno v Bovcu, tako da je bila to kar velika atrakcija, ko se odpraviš na te konce. Tako pa nas je to začelo vse bolj in bolj zanimati, ter smo se en dan tega dopusta res odločili, da bi bilo zagotovo prijetno, če gremo na pohod do lokacije, kjer bi lahko videli slap Boka.

Ko sem prišel v Bovec sem vedel da moram obiskati slap Boka

Ko pa smo si ogledali samo lokacijo, pa smo videli, da bo to čisto enostaven in prijeten pohod, ki nam ne bo vzel veliko časa. Zato pa smo se zjutraj pripravili, ter se že zelo zgodaj odpravili do slapu Boka, tako da bi lahko bili tam že takoj ob zori. S tem bi se namreč lahko izognili gneči, prav tako pa bi bil slap Boka takrat zagotovo zelo lep.

Ko pa smo prispeli na to destinacijo, pa smo bili še kako presenečeni, ter nam je slap kar vzel dih. Vsi si lahko namreč preberemo in predstavljamo, kako velik, oziroma visok je ta slap, vendar pa ko prideš do njega, je to nekaj čisto drugega, ter smo zato bili res zelo navdušeni nad samo velikostjo in pa lepoto tega slapa. 

Blagovna znamka Fiat je pojem svetovne proizvodnje vozil

Letošnji zaključek tekmovalne sezone v pikadu je organiziran v velikem italijanskem mestu, kjer so že dolgo dolgo nazaj začeli z izdelavo avtomobilov blagovne znamke Fiat. Dogovorimo se da bomo tridnevno tekmovanje podaljšali še za dva dni, da si bomo lahko ogledali še tovarno teh avtomobilov in pa muzej starodobnikov. Tako se nas devet odpravi novim zmagam naproti, hotel je blizu prizorišča tekmovanja, tako, da bo naš kombi lahko parkiran pred hotelom.

Zanimivo, letos smo najeli kombi znamke Fiat, kakšna slučajnost. Tekmovanje je potekalo hitro in uspešno. Sicer nismo zasedli samega vrha, v vseh disciplinah pa smo bili tik pod njim. Kapetan zadovoljen z rezultati, nagrada pa ogled tega prečudovitega mesta. Še pred odhodom sem se malček pozanimal o zgodovini in nastanku te zelo prodajane avtomobilske znamke. Že samo ime Fiat, ki v italijanščini zgleda takole, Fabbrica Italiana Automobili Torino, pove, da tukaj izdelujejo avtomobile. Podobno kot pri našem podjetju TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor). V svoji več kot 150 letni zgodovini je iz njihov proizvodnih trakov prišlo kar nekaj zelo popularnih modelov. Začelo se je s Topolinotom, pa Fiat 500. Kdo ne pozna priljubljenega terenskega vozila Pande, smešen a vzdržljiv. V zadnjem času pa je bil Punto njihov najbolje prodajan model. Danes je to podjetje zraslo v veliko mednarodno združenje, saj Fiat ni več edina blagovna znamka, ki jo proizvajajo. Pod njihovo skupno streho so se tako znašli še nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati. Zgleda, da bo obisk tovarne in muzeja zelo zanimiva dogodivščina. Žal pa nam vstopa v tovarno niso dovolili, smo si pa z zanimanjem ogledali sam muzej, ki na koncu nikogar ni pustil ravnodušnega.

Blagovna znamka Fiat je pojem svetovne proizvodnje vozil

V muzeju so na 15 tisoč kvadratnih metrih razstavljeni avtomobili in motorji, del muzeja pa je namenjen oddelku za restavriranje. Obisk muzeja nas je pošteno utrudil, tako, da brez okrepčila v njihovi restavraciji ni šlo. Potem pa šest urno vožnjo proti domu.

Na jadrnici je bil gumenjak cela atrakcija

Na jadrnici je bil gumenjak cela atrakcija

Res sem se že veselila, da bomo šli na jadranje, tako kot vsako leto, saj smo se vsakič imeli zelo dobro in se vedno nasmejali do solz.

Čeprav je bilo letos napovedano preveč lepo vreme in smo bili zato na jadrih dosti manj časa kot v primerjavi s prejšnjimi leti, smo se še vedno imeli lepo. Vsako leto smo izbrali drugačno turo in vmes smo se tudi kdaj ustavili na kakšen otoku in si ogledali kakšno otoško mestece. Na jadrnici pa je bil tudi gumenjak, ki je bil seveda obvezen del opreme. Čeprav je ta bil namenjen bolj za reševanje in za vožnjo do obale, je imel prijatelj veliko željo, da bi se probal sam voziti z njim.

Tako smo med postankom, ko smo se najedli in malo vrgli v morje, spustili v vodo tudi gumenjak, in tako je skiper, prijatelju pokazal kako naj zažene motor in tako se je ta malo peljal. Ko smo se imeli namen odpraviti dalje, pa smo gumenjak zavezali na jadrnico motor, ki pa je bil na gumenjaku, pa ugasnili. Tako smo med vožnjo gumenjak vlekli za sabo, prijatelj pa je v njem zganjal raznorazne face in poze, da smo se mu smejali in naredili tudi kratek fotošuting z njim. Tako smo pri naslednjem postanku, ko smo prišli do plaže, ki ni imelo marine, šli kar z gumenjakom do obale. Seveda pa je peljal ta prijatelj, saj je zadevo že obvladal, a nas je nekaj časa peljal v osmici in nenadnih sunkovitih ovinkih, saj nam je hotel pokazati vse kar zna. Tako je bilo spet kar nekaj smeha in nadaljevali smo našo turo do naslednjih otokov, med vožnjo pa smo peli, poslušali glasbo, jedli in pili.

Če je bila prilika in lepo za kopanje smo se tudi ustavili. Čas nam je res zelo hitro minil.

Tinitus je nekaj, kar si marsikdo ne želi

Tinitus je nekaj, kar si marsikdo ne želi

Pred kratkim sem govorila z babico in to kar mi je povedala, res nisem vedela, kaj narediti. Rekla mi je da konstantno sliši nek pisk v ušesih in da ne ve kaj naj bi to bilo in če bo to minilo. Jaz v takih stvareh nikoli nisem imela izkušenj je ravno zato sem ji rekla, da naj pokličem zdravnika. Rekla je da ne želi klicati zdravnika, ker ne ve, kaj bo rekel. Dejstvo je, da se moja babica včasih res boji zdravnikov.

Ravno zato sem se odločila, da bom jaz tista, ki bom poklicala zdravnika in mu obrazložila situacijo. Zdravnik je rekel, da po vseh informacijah, ki sem mu jih predala, po vsej verjetnosti, gre za tinitus. Tinitus je nekaj, za kar sem prvič slišala in seveda sem potrebovala malce več informacij in zato mi je zdravnik obrazložil, kaj to je in zakaj do tega pride. Še vseeno mi je priporočal, da pride moja babica na pregled in ravno zato sem takoj po najinem klicu poklicala svojo babico. Vse sem ji lepo obrazložila in seveda sem jo želela nekako prepričati, da tinitus ni nekaj najhujšega na tem planetu. Ko je vse to slišala, se je sama odločila, da bo šla k zdravniku in bila sem zelo ponosna nanjo. Pri zdravniku je ugotovila vse in dobila vse informacije, ki jih potrebuje. Bila sem res zelo ponosna nanjo, da je naredila ta korak in da je seveda dobila tudi nekaj informacij, kako bi lahko to izboljšala. Sedaj je začela delati na temu in vsak dan je boljše. Dejstvo je, da se verjetno tega piskanja v ušesih nikoli ne bo znova znebila. Ko je minilo? Nekaj časa se je definitivno nato piskanja tudi malce navadila, kar je seveda pomagalo. Bila je zelo vesela, da je vsaj dobila odgovor in da točno ve za kaj se gre in da si ne izmišljuje.